Omemba srednjeveške Ljubljane se v zgodovinskem viru prvič pojavi okoli leta 1120 v darovnici posestva okoli Ljubljanskega gradu oglejskemu kapitlju. Pozneje postane širše območje Ljubljane last plemiške družine Spanheimov, koroških vojvod. Prvi slovenski zapis imena Ljubljane, Luwigane, sega v leto 1146. Mestne pravice so bile naselju dodeljene leta 1220. Leta 1278 Ljubljana preide pod habsburško last in leta 1335 postane glavno deželno mesto dežele Kranjske. 1461 je ustanovljena ljubljanska škofija in cerkev Sv. Nikolaja postane stolnica.

Prva omemba Ljubljane oz. ljubljanskega gradu sodi v leta 1112 in 1125, in sicer v pergamentni listini, na kateri so vpisana imena dobrotnikov, ki so obdarovali stolni kapitelj oglejske cerkve. Eden od vpisov piše, da je umrl odvetnik Rudolf, ki je kanonikom podaril 20 kmetij ob gradu Ljubljana. Samo ime se pojavlja v slovenski obliki Ljubljana, ki izhaja od slovanske osnove –ljub (verjetno po reki, ki so jo imenovali Ljubija). V listinah je zapisano kot Luwigana. Nemško ime Laibach pa izhaja iz stare bavarske besede za Labach za močvirnato ozemlje. V 16. stoletju Trubar omenja Ljubljanico, ki pa se imenuje po krajevnem imenu in ne obratno. Mesto pa se je začelo oblikovati pod gradom v prvi polovici 13. stoletja (na novcih iz ljubljanske kovnice ok. 1220 kot Civitas Leibacvm). Prve mestne pravice je podelil zemljiški in mestni gospod Bernard Spanheimski (Štih, 2010).

Imena: Ljubljana, Luwigana, Laibach Leto ustanovitve: prva omemba 1112 in 1125, mestne pravice 1220 Ustanovitelj: rodbina Spanheim Zavetnik: sv. Jurij Pomembni datumi: 1112 in 1125, prvi slovenski zapis Luwigana 1278, preide pod Habsburžane 1335, postane glavno deželno mesto Kranjske 1461, ustanovljena ljubljanska škofija

Legenda pravi, da naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja v reki Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živel zmaj. Jazon se je spoprijel z zmajem, ga premagal in ubil.

Viri

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-_Ljubljana.jpg
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_Castle-Valvasor.jpg
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana-Valvasor.jpg
https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/znamenitosti-in-aktivnosti/ljubljana-zmajevo-mesto/
https://www.heraldry-wiki.com/wiki/File:Ljubljana.hagyu.jpg

Štih, P. (2010). Castrum Leibach. Najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki. Ljubljana: Mestna občina Ljubljana.