Omemba srednjeveškega Kamnika se v zgodovinskem viru prvič pojavi v 12. stoletju. Leta 1229 postane mesto, mestne pravice pa dobi verjetno že prej. Bil je last last bavarske plemiške družine grofov Andeških, ki imajo pomembno vlogo v njegovem razvoju, imel je svojo kovnico denarja in bil nekaj časa celo glavno mesto dežele Kranjske. Prvi slovenski zapis imena Kamnika sega v 13. stoletje. V 14. stoletju Kamnik preide pod habsburško last. 1492 je ustanovljen frančiškanski samostan, ki ima pomemben vpliv na versko in kulturno življenje mesta.
![]() ![]() ![]() |
Imena: Kamnik, Stein Leto ustanovitve: leta 1229 je meranski vojvoda Oton VII. Andeški v listini omenil kamniške meščane, vendar je Kamnik kot mestna naselbina po vsej verjetnosti starejša (Otorepec, 1988) Ustanovitelj: grofje Andeški Zavetnik: Marijino brezmadežno spočetje Pomembni datumi:
|
Pred davnimi časi so v Kamniku živeli trije bratje. Izučili so se za duhovnike in želja meščanov je bila, da bi vsi trije prvo mašo darovali v novi cerkvi. Zbrali so denar in začeli zidati cerkev na griču nad mestnim jedrom. Vendar pa jim je pred koncem gradnje zmanjkalo denarja in zanj so morali prositi bogato grofico Veroniko, ki je živela v gradu ob cerkvi.
Lepa in mlada grofica je bila znana po svoji prevzetnosti in skoposti. Ob njihovi prošnji je tako le prevzetno zaklela: »Poberite se berači! Raje se pri tej priči spremenim v kačo, kot da bi dala en sam dinar za vaše prazno delo!« Pravično nebo je slišalo to kletev in Veronika se je začela spreminjati v pol žensko in pol kačo, zemlja pod njo pa se je odprla in jo pogoltnila v svoje globine. Tik pred tem pa je s pestjo udarila v skalo, na kar še danes spominja odtis, ki je viden ob vhodu na Mali grad. Grad je zajelo neurje, ki ga je podrlo do tal. Ukleta Veronika, skrita pod Malim gradom, med svojimi zakladi še danes čaka na rešitelja. Ta se bo moral zibati v smrekovi zibelki in z leskovo šibo trikrat udariti. Po tretjem udarcu se bo ukleta Veronika spremenila v prelepo grofično. Tisti, ki jo bo odrešil, bo postal njen mož in lastnik zakladov.
Viri
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-_Kamnik.jpg
https://www.kamnik.si/post/602069
https://www.heraldry-wiki.com/wiki/File:Kamnik.hagyu.jpg
Otorepec, B. (1988). Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.