Kostanjevica se v pisnih virih prvič omenja leta 1210, leta 1249 je pridobila trške pravice, leta 1252 pa mestne pravice. V poznem srednjem veku je bila pomembno kranjsko trgovsko središče. Pomembnost je izgubila po več turških vpadih v 15. in 16. stoletju. Kasneje je postala podeželsko naselje, vendar je ohranila status mesta.

Razvoj naselja se je pričel z ustanovitvijo cistercijanskega samostana, ki ga je dal leta 1234 ustanoviti koroški vojvoda Bernard Spanheim kot nasprotovanje Oglejskemu patriarhatu in Meranskim grofom. Samostan je bil podružnica viktrinškega samostana iz okolice Celovca. V zgodnjem 18. stoletju je bil prezidan v baročnem slogu, leta 1785 pa ga je ukinil avstrijski cesar Jožef II.

Kostanjevica je najstarejše in hkrati tudi najmanjše mesto na Dolenjskem. S starim mestnim jedrom na umetnem otoku na reki Krki, v podnožju Gorjancev, se je razvila blizu gradu Landestrost. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime »dolenjske Benetke«.

Imena: Kostanjevica na Krki, Landestrost Leto ustanovitve: mestne pravice 1252 Ustanovitelj: rodbina Speniheimi Zavetnik: Pomembni datumi: 1220, prva omemba Kostanjevice v virih 1234, ustanovitev cistercijanskega samostana 1252, dobi mestne pravice 15. stoletje, zaradi mnogih turških vpadov začne izgubljati pomembnost

Viri

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-_Kostanjevica_na_Krki.jpg
https://www.heraldry-wiki.com/wiki/File:Kostanjevica.hagyu.jpg