Kraj se prvič omenja v letih 1123 in 1146, grad pa leta 1247. Trške pravice so bile Motniku dodeljene leta 1423. V kraju je staro svetišče sv. Jurij. Cerkev so že leta 1360 prvič prezidali in jo pozneje baročno predelali. Poleg stoji še cerkev sv. Magdalene. Največji razcvet je kraj doživel med 15. in 19. stoletjem, ko je skozenj potekala najpomembnejša prometna povezava med Štajersko in Kranjsko.

Imena: Motnik, Möttnig Leto ustanovitve: naselju so bile dodeljene trške pravice 1423 Ustanovitelj: nadvojvoda Ernest Železni Zavetnik: sv. Jurij Pomembni datumi: 1123, prva omemba kraja 1247, prva omemba gradu Motnik 1423, trške pravice

Ne vem, koliko let je že od tega, ko je zadela Savinjsko dolino huda nesreča. Z velikansko hitrostjo je divjala po dolini strašna zver, da se je vse treslo. V starih časih so imeli v Motniku polža, priklenjenega na težko verigo. Polž pa, ki je bil čisto poseben primerek, se je nekega dne utrgal. Zahotelo se mu je prostosti, bil je pa tudi radoveden, kako je po svetu. Mogoče pa so se mu Motničani zamerili – kdo bi vedel – utrgal se je in ušel.

Ko je tako dirjal po državni cesti, se mu je na Vranskem na ovinku za trgom zapletla veriga, ki jo je vlekel s seboj. Polž je meni nič, tebi nič prepustil Vrančanom to verigo v spomin in dirjal dalje. Dirjal je čez Savinjsko dolino, da se je kar veter delal po njej. Če je bila kaka hiša preblizu ceste, jo je enostavno odrinil. Tako je pridirjal do Žalca. Zakadil se je med hiše in jih razrinil vsaksebi. Nekje v bližini Celja so ga le ujeli, polža, ko je bil že precej utrujen, in ga z veliko muko spravili nazaj v Motnik. Če ne verjamete, pa pridite pogledat! V Žalcu še danes stojijo hiše daleč proč od ceste, na Vranskem imajo še tisto verigo – vedno so se bali, da bi jim kdo cerkve ne odnesel, pa so verigo napeljali okrog nje in si jo tako zavarovali. Še ni dolgo tega, kar sem jo videl, ko sem bil tam.

Motničani pa so morali kupiti drugo, da so priklenili polža spet na svoj grb …