Zgodovinsko gledano je Celovec ustanovil spanheimski vojvoda Herman kot trdnjavo, postavljeno ob trgovski poti na tem območju. Kraj je bil prvič omenjen v poznem 12. stoletju v listini, v kateri vojvoda Ulrik II. pavelsko opatijo oprostil cestnine »in foro Chlagenvurth«. Celovec je bil na območju, ki je bilo pogosto izpostavljeno poplavam, zato ga je leta 1246 sin vojvode Hermana, vojvoda Bernhard von Spanheim, preselil na varnejšo lego in tako velja za dejanskega ustanovitelja trga, ki je leta 1252 dobil mestne pravice.
V naslednjih stoletjih je Celovec doživljal požare, potrese, turške vpade, opustošili pa so ga tudi med kmečkimi upori. Leta 1514 je požar skoraj popolnoma uničil mesto, leta 1518 pa je cesar Maksimilijan I. odstopil oz. podaril Celovec koroškim posestvom, saj ga kljub glasnim protestom meščanov ni mogel obnoviti. Kaj takega se ni zgodilo še nikoli prej. Novi lastniki so Celovcu prinesli gospodarski preporod ter politični in kulturni vzpon. Mesto so s kanalom povezali z bližnjim jezerom, kar je zagotavljalo napajanje novih mestnih jarkov ter dovodno pot za splavitev lesa za obnovo mesta. Plemiške družine so v novi prestolnici zgradile mestne hiše. Mesto so povečali ter ga oblikovali v kvadratno obliko po renesančnih zamislih italijanskega arhitekta Domenica dell’Allia. Zgradili so nov trg Neuer Platz v središču mesta. Zgradili so nove utrdbe, s katerimi so Celovec naredili za najbolj utrjeno mesto severno od Alp.
Leta 1809 pa so Napoleonove čete uničile mestno obzidje in ob veliki odkupnini, ki so jo zbrali meščani, pustile samo ena vzhodna vrata, ki so jih zaradi novih prometnih povezav, porušili nekaj desetletij kasneje. Leta 1863 je železniška povezava do Šentvida ob Glini spodbudila mestno gospodarstvo. Izgradnja železnice Dunaj–Trst, ki je mestu prinesla mogočno osrednjo železniško postajo, uničeno v drugi svetovni vojni, pa je utrdila Celovec kot mestno središče regije.
Celovec
 |
Imena: Celovec, Klagenfurt Leto ustanovitve: leta 1252 podeljene mestne pravice Ustanovitelj: vojvoda Bernhard Španheim Zavetnik: sv. Egidij Pomembni datumi:
|
Ko se ribiči v tihih poletnih večerih vozijo mimo Črne stene na Vrbskem jezeru, lahko slišijo zvonjenje in zvonjenje, ki se zdi, kot da prihaja iz globin jezera. Stara legenda pravzaprav pripoveduje o mestu z veličastnimi hišami, ki naj bi pred več sto leti stalo tam, kjer danes leži Vrbsko jezero. Toda njeni prebivalci so zaradi svojega bogastva postali arogantni in pohotni.
Tako se je zgodilo, da so se nekoč na predvečer Velike noči zbrali na plesu in pogostitvi. Zvonjenje zvonov je naznanjalo pozno uro, a nihče ni bil pozoren. Tedaj so se odprla vrata banketne dvorane in noter je stopil ledeno siv možiček ter presenečeno pogledal hrupno družbo. Hrupno je povzdignil glas: »Oh, vi veseljaki, ali ne veste, kakšno slavje praznujemo jutri? Vrnite se domov, preden mine ura pokore in pride kazen!« Toda odgovoril mu je le posmehljiv smeh in pari so zaplesali še bolj divje. Nekaj minut pred polnočjo je starec že drugič stopil v dvorano, iz katere je bilo slišati divje krike pijanih. V roki je držal majhen sod. Še enkrat je pozval h kesanju: “Sicer bom odprl pipo v sodu in smrt in poguba prideta nad vas!” Spet mu odgovori samo surov smeh. Potem odbije polnoč, vse luči ugasnejo, stene se tresejo, dežuje in izbruhne strašna nevihta.
Sod leži z odprto pipo, iz njega se valijo neskončne poplave. Prodrejo v vsako sobo in tečejo naprej, dokler ne preplavijo celotnega mesta in celotne regije ter potopijo njenih hudobnih prebivalcev. Tako je nastalo Vrbsko jezero. Mesta, cerkve in vasi ležijo zakopane v njenih nepreglednih globinah, ogromne ribe in vodne kače živijo v starodavnih palačah.
Viri
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCEI8ZJX
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Klagenfurt_vom_Nordosten_nach_Valvasor.jpeg
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Valvasor_-Schutzengelkirche,_Klagenfurt-1688.jpeg
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Statt_Clagenfurth(Merian).jpg
http://www.heraldry-wiki.com/wiki/File:Klagenfurt.hagat.jpg
https://www.klagenfurt.at/stadtinfo/geschichte-persoenlichkeiten/sagen
.jpg){kind=link}
