(Zgornji Valvazorjev bakrorez prikazuje pogled iz gradu Socerb na Jadransko morje s Koprom, Izolo in Piranom.)
Srednjeveško mesto Izola je nastalo ob pristanišču v južnem delu nekdanjega otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim.
Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar Oton I. Veliki izročil v fevd oglejskim patriarhom. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod Napoleonovo Francijo in je bila sprva del Napoleonovega Italijanskega kraljestva, od leta 1809 pa Ilirskih provinc.
Izola |
Imena: Izola, Insula, Isola Leto ustanovitve: 932 prvi pisni dokument o obstoju mesta Ustanovitelj: Zavetnik: sv. Maver Pomembni datumi:
|
Praznik, ki so ga Izolani praznovali kot svoj krajevni praznik, je nastal kot spomin na daljni 23. oktober 1380, ko je pred Izolo priplulo genovsko ladjevje. V času številnih mestnih vojn so Genovežani pluli proti Izoli v prepričanju, da bodo prevladali nad pomorsko trgovino v Sredozemlju.
Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v cerkev. Bela golobica je s cerkve poletela nad genovsko ladjevje, ki ni videlo obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobici prepričano, da golobica leti blizu kopnega, a ta jih je odpeljala daleč na odprto morje. Golobica se je vrnila na cerkev in iz kljuna izpustila oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani za občinski grb izbrali golobico z oljčno vejico v kljunu.
Viri
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Socerb_-Valvasor(2).jpg
https://www.facebook.com/groups/1275835295798694/
https://izola.splet.arnes.si/legenda-o-beli-golobici/
.jpg){kind=link}
Darko Darovec: Kratka zgodovina Istre, str. 128