Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.

Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja. Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.

Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Leta 1209 je omenjen trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.

Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom Marburg, ki leži v Hessnu ob reki Lani (Marburg an der Lahn), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot Marburg an der Drau (nemško za Marburg na Dravi).

Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918.

Maribor

Imena: Maribor, Marburg (an der Drau), Markpurg, Markburg Leto ustanovitve: prva omemba Maribora kot mesto v listini iz leta 1254 Ustanovitelj: Otokar II. Přemysl Zavetnik: sprva sv. Tomaž, od leta 1254 pa sv. Janez Krstnik Pomembni datumi: 1164, prva omemba gradu castrum Marchburch 1209, Maribor se v listini omenja kot trg 1277, prva omemba Judov v Mariboru 1480 in 1481, Maribor neuspešno oblega Matija Korvin

Legenda pravi, da so se v starih časih bogati prebivalci mesta Maribor obnašali preveč razigrano in neprimerno. Kljub temu da jih je Bog opozarjal na neprimernost njihovega vedenja, se na njegova opozorila niso ozirali in so živeli enako še naprej. Ker vsemogočni ni imel več volje za pridige, ki so vseskozi naletele na gluha ušesa, je usodo neposlušnih Mariborčanov prepustil hudiču. Ta je z veseljem sprejel nalogo. Odpravil se je na Pohorje, odlomil kos gore in se hitro odpravil proti Dravi, kjer ga je želel položiti v reko in z njim zapreti strugo. Reka bi tako poplavila, neposlušni prebivalci pa bi utonili.

A ker je vrag na poti postal utrujen, se je malo ustavil in spočili. Medtem pa je do njega pristopila Mati božja in ga vprašala, kaj namerava storiti. Bil je tako omamljen in zagledan vanjo, da se ni mogel niti premakniti, kaj šele spregovoriti. Ko je ura odbila dvanajst, se je hudič prebudil iz transa, spustil odlomljen kos gore in zbežal. Tako je Maribor pridobil Slovensko Kalvarijo oz. Pekrsko gorco, del Pohorja, ki ga je odlomil, pa se je spremenil v Črno jezero.

Viri

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vischer_-Topographia_Ducatus_Stiria-247_Marburg-Maribor.jpg
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vischer-Topographia_Ducatus_Stiria-248_Marburg-_Maribor.jpg
https://www.heraldry-wiki.com/wiki/File:Maribor.hagyu.jpg
https://www.dostop.si/maribor-mesto-legend-in-zgodb-i-del/