Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (predium de Gumiwiz), dokončno pa leta 1306, tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (leta 1251). Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (ciues de Gonviz).
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 hiš, leta 1570 pa okoli 50. Med Slovenskim kmečkim uporom leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo, to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na Dunaj. V dobi reformacije je v trgu bival predikant. Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.
V 17. in 18. stoletju je v letih 1615, 1616, 1765 in 1786 v trgu izbruhnilo več požarov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije. V župnijski kroniki je zapisek, da je leta 1897 firma Greinetz iz Gradca iz vodohrana pod gradom v trg zgradila nov vodovod z jeklenimi cevmi, poprej je 300 let vodovod imel lesene cevi.
Slovenske Konjice |
Imena: Konjice, Gonviz, Gonobitz, Slovenske Konjice Leto ustanovitve: omemba trga leta 1306 Ustanovitelj: Zavetnik: Pomembni datumi:
|
