Ljutomer / Luttenberg

Kraj se prvič omenja leta 1249 kot Luetenberch. Leta 1265 je dobil tržne pravice z lastnim sodiščem. Leta 1348 se omenja stanovanjska ulica kot zametek naselbine ob grajskem griču. Grajski stolp se posredno omenja leta 1328 kot Hausperch, leta 1365 pa kot veste Lutenberg. Leta 1447 je pogorel. Leta 1442 naj bi kraj dobil enake mestne pravice kot Radgona. Že v srednjem veku je slovel po vinu ljutomerčanu. V okolici so imeli vinograde gospodje Viltuški, grofje Celjski, salzburški nadškofje, itd. Prebivalci so bili večinoma obrtniki organizirani v cehe: leta 1602 lončarji, 1638 kovači, od 18. stoletja čevljarji.

Turški vpadi v letih 1479, 1531, 1562, 1600, 1601 in 1704 so kraj opustošili in oropali. Sledili so vpadi Krucov leta 1704, ki so trg zažgali in oplenili. V hudem požaru leta 1828 je zgorela dobra polovica naselja.

Obdobje Avstro-Ogrske je dalo nov razvoj regiji. Zlasti številni veljaki (npr. Franc Miklošič) so odhajali na študij na Dunaj. Tudi izgradnja železnice Dunaj-Trst je dala nov zagon regiji. Po letu 1848 se je Ljutomer začel razvijati v upravno-politično in kulturno središče Prlekije. Ob koncu 19. stoletja je bilo območje prvo prizorišče slovenskega tabora – gibanja mladoslovencev in sicer leta 1868.