Gutenwerth ali Gutenwerd danes bolj znan kot Otok pri Dobravi, je bil srednjeveški trg, ki so ga leta 1473 uničili Turki. Nahajal se je na rečnem otoku na Krki, ki danes ne obstaja več. To področje se še danes imenuje Otok in spada k vasi Drama. Obsega pretežno polja in travnike, seveda pa je tudi bogato arheološko najdišče.

Imena: Otok, Gutenwerth, Gutenwerd Leto ustanovitve: 12. stoletje Ustanovitelj: freisinški škof Zavetnik: sv. Katarina Pomembni datumi: 1251, prve omembe Otoka kot trg v listinah (Gestrin, 1972) 1473, Turki uničijo trg

O žalostni usodi Gutenwerda v pismu freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigmundu Tirolskemu.

Dne 3. novembra 1473, pred 550 leti, je freisinški škof Janez napisal pismo tirolskemu vojvodi Sigmundu. V njem je poročal o škodi, ki so jo Turki tisto poletje povzročili njegovim posestim na Kranjskem, posebej o uničenju trga Gutenwerda v gospostvu Klevevž (Klingenfels): »… Turki (so) … gospostvo Klevevž popolnoma uničili in opustošili, tudi tam ležeči trg, imenovan Gutenwerd, s silovitim napadom požgali ter vse, ki so bili v njem, ocenjuje se, da jih je bilo tri tisoč ljudi, pobili, zažgali in odvlekli v žalostno sužnost.«

Pismo, ki ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, je izjemen zgodovinski vir in izhodišče zgodbe o odkritju opuščene srednjeveške naselbine po imenu Gutenwerd. To trško naselje, ki je stalo v okljuku reke Krke med vasema Dobrava in Drama ob današnji cesti iz Škocjana v Šentjernej, so imeli v lasti škofje iz Freisinga na Bavarskem. Nastalo je verjetno v 12. stoletju in doseglo svoj razcvet v 13. in 14. stoletju, nato pa, posebej po nastanku habsburškega Rudolfswerda, današnjega Novega mesta, izgubilo svoj pomen. Po napadu osmanskih Turkov si ni nikoli več opomoglo in je kot trg prenehalo obstajati. Kar je ostalo vrednega, so odnesli okoliški prebivalci, pogorišča in razvaline sta počasi prekrila rastje in pozaba. Le cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem se je ohranila in ob njej kakšna hiša. Na prostoru nekdanje naselbine, zdaj imenovanem Otok, so nastali travniki in njive, ljudje so imeli tam posesti in od njih plačevali dajatve. Staro ime kraja se je pozabilo, ohranile pa so se zgodbe o zakladu …

Kje natančno je ležal Gutenwerd, raziskovalci niso vedeli, vendar so v arhivih našli precej dokumentov o tem trgu, v njih pa omembe njegovih prebivalcev, sodnika, mitnice, broda, župnijske cerkve … Numizmatiki so v novčnih najdbah odkrili srebrnike, ki jih je v prvi polovici 13. stoletja po vzoru breških pfenigov kovala kovnica v Gutenwerdu; nekateri so nosili napis GUTENWERT. Zgodovinar Ferdo Gestrin je spodbudil arheologe Narodnega muzeja v Ljubljani, naj ga poiščejo. Ti so v letih od 1967 do 1984 pod vodstvom Vinka Šribarja na ledini Otok pri Dobravi odkrili lokacijo srednjeveškega trga in raziskali njegove ostanke, izkopavali pa so tudi v cerkvi sv. Nikolaja. Narodni muzej Slovenije hrani okoli štirinajst tisoč najdb s tega najdišča, večinoma sicer odlomkov, a tudi raznovrstnih predmetov iz različnih materialov, predvsem iz keramike, pa iz različnih kovin, kamna in stekla ter nekaj posamičnih iz kosti, roževine, lesa in usnja.